Višina izvršbe na plačo je določena tako, da lahko upnik z izvršbo seže na naštete prihodke do dveh tretjih vendar tako, da:
♦ dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače;
če pa dolžnik preživlja druge osebe:
♦ mu mora poleg zneska 70% minimalne plače ostati še znesek dohodka v višini preživnine, določenega za osebe, ki jih je dolžan preživljati.
Za poplačilo preživninskih terjatev pa lahko upnik z izvršbo seže na naštete dohodke tudi do dveh tretjin plače vendar tako, da:
♦ dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50% minimalne plače;
če pa dolžnik preživlja druge osebe:
♦ mu mora poleg zneska 50% minimalne plače ostati še znesek v višini dohodka, določenega za osebe, ki jih je dolžan preživljati (višina preživnine se ugotovi po merilih za dodeljevanje denarne socialne pomoči).
Čeprav je omejitev izračunana iz bruto zneska minimalne plače, je predpisana v neto znesku. To pomeni, da mora zaposlenemu po izvršbi na prejemke iz delovnega razmerja ostati najmanj 70% oz. najmanj 50% od 804,96 EUR, to je 563,47 EUR oz. 402,48 EUR.