Novi slovenski računovodski standardi (SRS 2006)

29. April, 2013

Tendence v samem razvoju računovodstva zahtevajo, da se računovodstvo vedno bolj usmerja v prikazovanje prihodnjih in trenutnih ekonomskih pozicij v podjetjih. Namesto principa previdnosti se uveljavlja načelo poštene vrednosti. Ta pravila so zapisana v mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in tudi v dopolnjenih slovenskih računovodskih standardih 2006 (SRS 2006).

Slovenski računovodski standardi 2006

Dolžnost sestavljanja letnega poročila je predpisana v 7.poglavju Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), kjer je definirano, da morajo družbe in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti. V proceduri sprejemanja je nova dopolnitev ZGD, ki bo začela veljati 1. januarja 2006 in ki se z vidika računovodstva navezuje na dopolnjene SRS 2006. Podrobnejša pravila računovodstva in poročanja so opredeljena v SRS. Dopolnjeni SRS bodo začeli veljati 1. januarja 2006.

SRS so v Sloveniji strokovna podlaga za računovodstvo, hkrati pa so pravila stroke, ki zakonsko določena osnovna pravila in zahteve računovodstva podrobneje oblikujejo, pojasnjujejo in določajo način njihove uporabe.

Koordinacija z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS)

SRS 2006 so v večini usklajeni z MRS in smernicami EU. Posebnost SRS 2006 v primerjavi z MRS je, da računovodstvo obravnavajo celovito in niso usmerjeni samo v eksterno računovodsko poročanje o dosežkih v preteklosti. Osnovna zamisel je, da mora eksterno računovodsko poročanje, ki ga formirajo zunanje zahteve, vplivati tudi na glavno ureditev računovodstva, kjer so osnovane posebne rešitve pri notranjem poročanju. SRS 2006 se nanašajo predvsem na gospodarske družbe, uporabljajo pa jih tudi druga podjetja, državne ustanove in zavodi, če jim tako predpisuje zakon.

SRS 2006 so izvirna sinteza domače računovodske teorije z MSRP in direktivami EU.

Splošni in posebni slovenski računovodski standardi

Splošnih standardov je trideset, sledijo pa si zaporedno, tako kot so računovodska načela obravnavana v Kodeksu računovodskih načel. SRS od številke 1 do številke 19 obravnavajo metodologijo vsebinskega izkazovanja ekonomskih kategorij, od številke 24 do številke 27 zajemajo metodologijo oblikovnega predstavljanja ekonomskih kategorij pri eksternem poročanju, od številke 20 do številke 23 in od številke 28 do številke 30 pa se ukvarjajo z metodologijo delovanja na posameznih področjih računovodstva.

Poleg splošnih SRS obstajajo še posebni SRS (od številke 31 naprej), ki obravnavajo specifiko računovodstva v individualnih organizacijah in posebnosti računovodstva v primerih, pri katerih niso upoštevane osnovne računovodske predpostavke iz SRS (na primer posebnosti pri plačilih zasnovanega računovodstva in računovodstva v organizacijah s časovno omejenim delovanjem).

Koordinacija slovenskih računovodskih standardov z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja

Posamezen SRS je lahko povezan z več MSRP in direktivami EU, medtem ko je posamezen MSRP ali posamezna direktiva EU upoštevan-a v več SRS. Za nekatera področja, ki jih urejajo SRS, ni mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Drugačno metodologijo strukturiranja SRS utemeljuje prizadevanje za lažje delo uporabnikov, ki jih zanima, kaj vpliva na računovodsko prikazovanje posameznih kategorij in kako konceptirati individualna področja računovodstva.

Slovenske družbe, ki jim uporabo SRS predpisuje zakon, direktno uporabljajo le tiste določbe MSRP, na katere se SRS direktno sklicujejo. Druge določbe MSRP se direktno ne štejejo kot določbe v SRS. Do sprejetja v SRS oziroma do sprejetja ustreznega stališča ali pojasnila Slovenskega inštituta za revizijo so MSRP le informacija o strokovnih dosežkih.

02 616 12 90

od 7.00 do 15.00

Uporabne povezave