Ali je dopustno delati več kot 8 ur na dan?
Koliko ur na dan je največ dopustno delati?
Delovni čas delavcev pri določenem delodajalcu je lahko razporejen enakomerno, zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov pa tudi neenakomerno, vendar v obeh primerih zakon določa nekatere omejitve.
V primeru enakomerne razporeditve polnega delovnega časa, le-ta ne more biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu, hkrati pa je določena omejitev, da lahko delovni dan traja največ deset ur. Delovni čas (ki znaša na primer 40 ur) je torej lahko razporejen na primer na pet dni v tednu po osem ur dnevno (kar je pogosto), na štiri dni v tednu po deset ur dnevno, ne pa na tri dni v tednu po dvanajst ur dnevno.
V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa delavec določeno časovno obdobje dela več kot polni delovni čas (vendar ne več kot 56 ur na teden), drugo obdobje pa manj kot polni delovni čas, pri čemer mora v obdobju šestih mesecev (oziroma dvanajstih mesecev, če je tako določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti) povprečna delovna obveznost delavcev znašati polni delovni čas. V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa je dnevna delovna obveznost delavca lahko največ 13 ur, saj mora delodajalec upoštevati pravico do dnevnega počitka, ki v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa znaša 11 ur.
Ali se lahko delavec zaposli nad polnim delovnim časom pri enem ali pri dveh delodajalcih?
Ne! Dveh (ali več) pogodb o zaposlitvi, ki skupaj presegajo polni delovni čas ne moremo skleniti četudi gre za več delodajalcev.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; UL RS št. 21/2013), v 142. in 143. členu, določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden (razen v primeru nadur). Tudi 149. člen ZDR-1 to potrdi, saj določa, da skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev (v primeru dveh sklenjenih pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas bi tako v 1 letu "oddelali" za 2 leti delovne dobe).
Obstaja sicer možnost dopolnilnega dela (147. člen ZDR-1): "Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalca pri katerem je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del", vendar pa je ta možnost, kot je razvidno iz same določbe, restriktivno omejena na opravljanje določenih deficitarnih in drugih poklicev.
Kdor ima možnost delati za dva delodajalca, naj razmisli o odprtju popoldanskega s.p., kjer bi lahko obdržal eno zaposlitev, za drugo podjetje bi pa delal "popoldan", in tako zaslužil za dve plači. V takšnem primeru velja razmisliti tudi o delu preko avtorske pogodbe ali podjemne pogodbe.
Ali si lahko direktor, ki je hkrati edini družbenik izplača minimalno plačo?
Da, direktor podjetja, ki je hkrati edini družbenik je lahko hkrati zaposlen v svojem podjetju in si lahko izplača minimalno plačo, če je vključen v sistem socialnih zavarovanj kot zaposlena oseba - to je običajno zavarovalna osnova s šifro 001.
Ali se lahko prometni prekršek, ki ga povzroči delavec, knjiži kot strošek podjetja?
Nikakor ne! V navedenem primeru ne gre za prekršek podjetja (pravne osebe), temveč za prekršek zaposlenca (fizične osebe).
Ali lahko za nabavo prenosnega računalnika z že vgrajeno programsko opremo obračunamo 50% amortizacijo ali pa moramo za programsko opremo obračunati 10% stopnjo?
Nabavili smo nov prenosni računalnik z že vgrajenim programom Microsoft Office 2013. Program je na računu ovrednoten ločeno od računalnika. Vprašanje je, ali lahko za celotno nabavo obračunamo 50% amortizacijo ali moramo za programsko opremo obračunati 10% stopnjo?
V kolikor so programi kupljeni istočasno in skupaj z računalnikom, lahko davčni zavezanec v register OS zavede računalnik skupaj s programom in obračuna 50% stopnjo amortizacije. Če pa programsko opremo kupi kasneje in od drugega dobavitelja, nikakor ne sme obračunavati amortizacijo po 50%.
V celoti bi lahko programsko opremo davčni zavezanec obravnaval kot strošek na konto 416, če je njegova uporaba predvidena do enega leta. V kolikor pa se program uporablja za daljše obdobje se takšen program zavede kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo, ki se amortizira s 10%.
Kaj je potrebno storiti, ko podjetje pridobi od dobavitelja dobropis?
Podjetje prejeti dobropis od dobavitelja potrdi ter ga z navedenim datum odbitka vstopnega DDV-ja pošlje nazaj dobavitelju. Podjetje knjiži dobropis tako, da stornira vknjižbo prejetega računa, na katerega se nanaša dobropis.
Kako visoka naj bi bila vrednost določene opreme, da jo lahko tretiramo kot osnovno sredstvo?
Osnovna sredstva se ne definirajo po kriteriju vrednosti, temveč po dobi koristnosti. Vsako delovno sredstvo, med katero spada tudi postavka »oprema« ima omejeno dobo koristnosti. Zaradi tehničnega staranja, fizične obrabe in ekonomskega stanja postane prej ali slej neprimerno za nadaljno uporabo v poslovnem procesu ter s tem preneha obstajati kot delovno sredstvo.
