Izvršba na plačo pri delodajalcu, vrstni red poplačila v primeru več upnikov

Če je izvršbo na plačo predlagalo več upnikov, se ti poplačajo po tistem vrstnem redu, kot so pridobivali pravico do poplačila, razen kadar zakon določa drugače.

Vrstni red poplačila terjatev pri dolžnikovemu delodajalcu se ob upoštevanju Zakona o izvršbi in zavarovanju ter Zakona o davčnem postopku določa načeloma po kvaliteti obveznosti, in sicer:
I. Privilegirane terjatve: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti in odškodnine zaradi smrti preživljavca – pod pogojem, da se terjajo s sklepom o izvršbi.
II. Sklep o davčni izvršbi, ki se nanaša na davčno obveznost: obveznosti iz davkov, prispevkov za socialno varnost, obresti v zvezi z davki, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe v zvezi z davčnimi prekrški in stroški postopka o davčnem prekršku.
III. Sklep o sodni izvršbi, upravno izplačilna prepoved ter sklep o davčni izvršbi, ki se ne nanaša na davčno obveznost.

Znotraj vsake od teh skupin se vrstni red določa po zaporedju vročitve. Če imajo izvršbe iz iste kategorije enak datum vročitve, potem se poplačujejo istočasno, v sorazmernem deležu.

Opozoriti je potrebno na posebnost v zvezi s preživninami. Če ima namreč več upnikov pravico do zakonite preživnine oziroma pravico do rente za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, proti istemu dolžniku, skupen znesek njihovih terjatev pa presega del plače, ki je lahko predmet izvršbe, sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega od upnikov v sorazmerju z višino njegove terjatve.

Po sodni izvršbi, ki jo predlagajo navadni upniki, je mogoče poseči na plačo za vse denarne terjatve, razen za privilegirane, do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini bruto minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane in osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Če gre za privilegirane upnike, je na plačo moč seči do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 2/3 minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane in osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Po zakonu, ki ureja davčno izvršbo, se prejemki dolžnika lahko zarubijo največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, ni pa mogoče seči na denarne prejemke, če ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

02 616 12 90

od 7.00 do 15.00

Uporabne povezave