Novosti reforme davčne zakonodaje

29. April, 2013

Pričakovane spremembe davčne zakonodaje (pričakujemo jih 1. januarja 2006), so le uvod v korenite spremembe davčne zakonodaje, predvidene za leto 2007 ali pozneje. Pri spremembah davčne zakonodaje, ki jih bo gospodarstvo deležno v prihodnjem letu, gre za nekatere popravke, s katerimi bi se ublažili večji negativni vplivi na gospodarstvo, ki bi jih utegnile povzročiti spremembe, uveljavljene s 1. januarjem 2005. Na gospodarske družbe bodo poleg nekaterih sprememb Zakona o dohodnini (večina bo najbolj občutila ukinitev določb o bonitetah pri uporabi službenih mobilnih telefonov in službenih parkirnih mest) najbolj vplivale spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV) in Zakona o davku na dohodek pravnih oseb (ZDDPO).

Novitete v Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb

Nekateri posamezni sklopi sprememb:

Povečanje olajšave za investicije v raziskave in razvoj

Po spremembah zakona bodo lahko družbe uveljavljale zmanjšanje davčne osnove v višini 20 odstotkov zneska vlaganja v raziskave in razvoj, vendar največ do višine davčne osnove. V letu 2005 so lahko družbe uveljavljale olajšave zgolj v višini 10 odstotkov svojih vlaganj. V primeru družb s sedežem v delih Slovenije z nižjim bruto domačim proizvodom, lahko te olajšave dosežejo tudi 30 oziroma 40 odstotkov vloženega zneska.

Sprememba izbranega davčnega obdobja (po spremembi zakona prej kot v sedmih letih in pokrivanje davčne izgube v naslednjih sedmih letih)

Že ZDDPO-1 je podjetjem dal možnost, da se lahko davčno obdobje razlikuje od koledarskega leta. O izbiri davčnega obdobja je sedaj potrebno obvestiti davčni organ, po stari zakonodaji pa izbranega davčnega obdobja ni bilo mogoče spremeniti sedem let. Nova sprememba zakona dovoljuje, da je mogoče davčno obdobje spremeniti že po petih letih. Tako je mogoče nastalo davčno izgubo uporabiti tudi za zmanjševanje davčne osnove v naslednjih sedmih davčnih obdobjih.

Davčni vidik prehoda na nove mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) oziroma nove slovenske računovodske standarde (SRS)

Pri prehodu na nove MSRP ali nove SRS bodo nastale številne razlike pri vrednotenju sredstev in obveznosti. Razlike, ki se bodo vključevale v davčno osnovo, in sicer v naslednjih treh davčnih obdobjih (v prvem letu najmanj tretjino).

Davčno izločanje prihodkov ter davčna obravnava napak in sprememb računovodskih usmeritev v preteklih poslovnih (davčnih) obdobjih

Zakonska sprememba pojasnjuje pogosto prisotno dilemo o izločanju prihodkov, ki so bili prej izločeni iz davčno priznanih odhodkov (gre za kazni, ki jih izreče pristojni organ ali obresti od nepravočasno plačanih davkov). Drugostopenjski davčni organ na primer ugotovi, da so bile družbi v letu 2005 neupravičeno zaračunane zamudne obresti po davčni odločbi in jih družbi v letu 2006 vrne. Družba je plačane obresti v letu 2005 izločila iz davčno priznanih odhodkov, v letu 2006 pa bo imela prihodke od vrnjenih obresti. Zakonska sprememba vsebuje podlago, da se lahko vrnjene obresti izločijo iz davčne osnove v letu 2006. Pri priznavanju prihodkov in odhodkov se učinki sprememb računovodskih usmeritev in napak iz preteklih poslovnih obdobij vključujejo v tekočo davčno osnovo.

»Davčna amortizacija« se v nekaterih primerih popolnoma ločuje od »poslovne amortizacije«

Ta sprememba je ugodna za družbe, ki pospešeno obračunavajo amortizacijo (uporabljajo višjo stopnjo amortizacije, kot jo predvideva davčna zakonodaja) ali ki uporabljajo metodo padajočega časovnega amortiziranja. Po predlogu zakona torej davčna amortizacija ni več vezana na obračunano amortizacijo v poslovnih knjigah. Tako bo lahko družba, ki bo kupila računalnik v vrednosti 400.000 tolarjev in ga v poslovnih knjigah amortizirala že v prvih dveh letih (2 × 200.000 tolarjev), kot davčni odhodek uveljavljala amortizacijo v štirih letih (4 × 100.000 tolarjev).

Davek na dodano vrednost po plačani realizaciji

Plačevanje obveznosti za davek na dodano vrednost (DDV) po načelu zaračunane realizacije je bilo veliko likvidnostno breme za mnoge davčne zavezance. Po spremembi ZDDV se bo v sistem plačevanja DDV mogoče vključiti po načelu plačane realizacije, vendar bo veljavnost tega določila omejena le na dobavo blaga in storitev v Sloveniji. To pomeni, da bo davčni zavezanec državi plačal izhodni DDV v davčnem obdobju, v katerem bo od kupca prejel plačilo. Vstopni DDV pa bo zavezanec lahko uveljavljal šele v tistem davčnem obdobju, v katerem bo dobavitelju poravnal račun. Po novem sistemu plačevanja davkov po načelu plačane realizacije bodo lahko svoje davčne obveznosti poravnali le davčni zavezanci, katerih letni obdavčeni promet znaša manj kot 50 milijonov tolarjev. Takšnih davčnih zavezancev je v Sloveniji okoli 70 odstotkov. Vključitev v novi sistem ne bo obvezna, kar pomeni, da se bodo lahko tudi »manjši« davčni zavezanci odločili ostati v sedanjem sistemu.

02 616 12 90

od 7.00 do 15.00

Uporabne povezave